Make your own free website on Tripod.com

KISLI DEŽ


KAJ JE KISLI DEŽ

Kot nam že ime samo pove, je to dež, ki je kisel. Dež postane klisel, zaradi plinov, ki razstopijo v dežju različne kisline. Dež je že naravno rahlo kisel, saj je v njem razstopljen ogljikov dioksid in nekaj klora (ta prihaja v dež iz morske soli). To daje dežju pH stopnjo okoli 5.0, nekje po svetu pa tudi 4.0 (takšna stopnja pH-ja je značilna v bližini vulkanov, kjer se žveplov dioksid in hidrogen sulfid tvorita v kislino v dežju).

 

OD KOD PRIHAJA

Okrog 70% kislega dežja nastane iz žveplovega dioksida (SO2), ki se raztaplja v vodi in tako tvori žveplovo kislino. Ostanek so različni oksidi dušika (predusem NO2 in NO3, manj pa NOx). Ti podatki so iz Skandinavije - Škotska ima zelo podobno razmerje, medtem ko pa SV ZDA 62% žveplove kisline, 32% nitratove kisline in 6% klorovodikove kisline. Ti plini nastanejo skoraj popolnoma iz fosilnih goriv, zlastiv v cestnem prometu in v bencinskih črpalkah:

ZAKAJJE NEVAREN

 

JEZERA IN REKE

Kisli dež uničuje ribe v jezerih in rekah, saj postane voda kisla - vse ribe v 140 jezerih v Minnesota so umrle, število lososov in postrvi v Norveških pomembnejših rekah pa se je zelo zmanjšalo, zaradi povišane kislosti vode. V kratkem času se je število zmanjšanja rib še povečalo, vendar se kmalu nebodo niti razmnoževale. Kislina vsebuje tudi strupene kovine, ki so bile najprej v skalah. Predusem aluminij, ki ribam onemogoča dihanje.
Rastline in alge v jezerih tudi izginjajo zaradi povišane kislosti vode. Ko gre pH čez 5 ali pa ko se spusti do 4.5, v vodi vse umre.

 

DREVESA

Kisli dež onemogoča uspevanje dreves, oziroma jih popolnoma uniči, tako da drevo usahne. Še posebej uniči iglavce, saj jim začnejo odpadati iglice in tako zmanjka sadik, da bi lahko pognalo novo drevo. Kislina reagira z hranljivimi snovmi drevesa, npr. z kalcijem, magnezijem in kalijem. Zaradi tega drevo usahne. Tako postane drevo manj odporno še na druge stvari. Tako ga lahko močan veter pa tudi sneg hitro polomi.

 

LJUDJE

Čeprav je to presenetljivo, so uplivi kislega dežja na drevesih zasenčili uplive na ljudeh. Veliko strupenih kovin se nahaja v zemljskih sestavinah. Kisli dež spere te sestavine in tako pridejo npr. v reke.

Na Švedskem ima okrog 10,000 jezer preveč strupenih snovi, tako da je bilo ljudem prepovedano jesti ribe iz jezer. Ko postane voda kisla, reagira s svincem in bakrom iz vodovodnihnih cevi in voda postane nepitna.

Na Švedskem je voda vsebovala toliko bakra, da bi lahko človeški lasje postali zeleni. Toliko bakra v vodi pa lahko povzroči tudi drisko, uniči pa lahko tudi jetra.

 

ZGRADBE

 

Manj škode povzroča kisli dež na zgradbah. Vpliva na določene materiale, predusem na apnenec in marmor. Kislina raztopi kalcijev karbonat v kamnu. KO se kristalčki večajo, popoka kamen in struktura se poruši.

Slika na levi kaže, kako je kisli dež poškodoval kip - kip na desni pa je rekonstrukcija.

 

 

KAKO VELIK PROBLEM JE TO?

 

Dež potuje v oblakih pa dolgih razdaljah, kisli dež pa je vedno na istem mestu. Tale karta prikazuje kakšen problem je to v Evropi:


V Anglijo pride večina vetrov iz Atlantika, ki niso onesnaženi. To pomeni, da se 87% žveplovega dioksida iz zraka naredi tukaj (le 1% je narejen naravno). Pri drugih državah je to manj ugodno, še posebej v centralnih Evropskih drža
vah.


<< NAZAJ NA PRVO STRAN<<