OZON


Ozon je alotropska modifikacija kisika, s tremi atomi kisika v molekuli. Nastane tako, da dvo-atomarni kisik razpade na dva atomarna kisika, ta dva kisika se nato ločeno vežeta na molekulo kisika (O2), in tako nastane ozon ali O3.

LASTNOSTI OZONA
Ozon v plinastem stanju je
moder, v tekočem stanju je temno vijoličasto-moder, v trdnem stanju pa črn. Tali se pri 111,5 stopinje Celzija, njegov vonj pa je zaznaven celo, ko je razredčen v razmerju 1 : 500000. Zlahka razpade na kisik in je zelo močan oksidant. V večji koncentraciji je škodljiv za dihala.
NAHAJANJE
V zraku ga je okrog 0,000001% (v mestnem zraku ga skorajda ni). Prisotnost ozona v zraku je merilo za čistost zraka, ker se ozon porablja za oksidacijo bakterij in prašnih snovi.
PRIDOBIVANJE
V ozonizatorju z razelektrenjem v toku kisika.

UPORABA
Za sterilizacijo zraka in pitne vode (ozoniranje).

POSLEDICA ZMANJŠEVANJA KOLIČINE OZONA

Zmanjševanje količine ozona z drugo besedo imenujemo ozonska luknja. Ozonski sloj prestreza škodljivo ultravijolično sevanje Sonca. Ultravijolično sevanje lahko povzroči nastanek kožnega raka in nastanek očesnih mren.
Od 70. let se na južni polobli vsako pomlad pojavijo luknje v ozonskem sloju nad Antarktiko. Tam so posledice malenkostne, vendar se podobne luknje pojavljajo nad gosto naseljenimi območji v severnih širinah, nad Evropo, Severno Ameriko in Rusijo.
Povzročitelji tega pojava so
halogenirani ogljikovodiki (CFC). Te pline izdeluje človek in jih uporablja za klimatske naprave, hladilnike in embalažo iz umetne pene.
Razvoj varnih nadomestil za aerosole, materiale iz plastične pene, hladilnike in klimatske naprave zaostaja za potrebo, da bi naglo odstranili uporabo CFC.

Četudi bi ta hip prepovedali proizvodnjo CFC, bi trajalo stoletja, da bi se količine kemikalij v ozračju zmanjšale na raven, kakršna je bila sredi 70. let 20 stoletja. In šele leta 2050 bi ob tem pogoju padle na raven iz leta 1985.


<< NAZAJ NA PRVO STRAN<<