SESTAVA ZRAKA



SESTAVA ZRAKA: # dušik (N) -78,08%
  # kisik (O) - 20,95 %
  # žlahtni plini - 0,93 %
  # ogljikov dioksid - (CO2) 0,03%
  # in ostali plini

 

Zrak sestavljajo plini, ki obdajajo zemeljsko skorjo, ki jih imenujemo tudi ATMOSFERA. Atmosfero delimo na podlagi temperature na 4 področja. Ta področja so : TROPOSFERA, STRATOSFERA, MEZOSFERA in TERMOSFERA.


TROPOSFERA
Troposfera je najbljižje zemljinemu površju. Tu se odvija tudi največ vremenskih pojavov. Temperatura v troposferi se z razdaljo od zemeljske površine niža do -55 stopinj Celzija. Debelina troposfere je različna in se giblje od 9 km na polarnih območjih, do 16 km v tropskem pasu.

STRATOSFERA
Tu se temperatura skoraj ne spreminja do višine 20 km. Od tu navzgor pa narašča do vrha plasti, do višine 50 km, do temperature -10 stopinj Celzija.
Vzrok za naraščanje temperature je prisotnost ozona, ki vsrka ultra vijolično sevanje Sonca in tako ščiti življenje na Zemlji.

MEZOSFERA
Temperatura tu zopet pada do vrha plasti, do višine 80 km nad Zemljo.

TERMOSFERA
Tu temperatura zopet narašča. Termosfera se navzven rasteza na tisoče kilometrov in se tako prepleta z medplanetarnim prostorom.
V višini med 80 in 400 km so atomi kisika električno nabiti - ionizirani. To plast imenujemo IONOSFERA. Ionosfera odbija radijske valove in zato omogoča širok spekter komunikacij.

Sestava atmosfere je do višine 100 km enaka, vendar tlak močno pada, tako da so absolutne količine posameznih sestavin atmosfere že v višjih plasteh stratosfere zanemarljivo majhne.

Zrak vsebuje spremenljive količine vodne pare, trdne delce (prah) in različne pline, ki so posledica človekove dejavnosti. Med temi plini so na prvem mestu žveplov dioksid, dušikovi oksidi in različni ogljikovodiki ter njihovi derivati.
Zrak, oziroma nekatere njegove sestavine, so nujno potrebne za življenje na Zemlji. Kisik sodeluje pri procesih dihanja živih bitij in pri razkroju odmrlih organizmov. Dušik se v naravi ob pomoči bakterij v zemlji pretvarja v dušikove spojine, ki jih rastline uporabljajo kot vir dušika za rast. Del dušika se od razelektritvah v atmosferi oksidira do dušikovih spojin, ki potem prehajajo v zemljo.


<< NAZAJ NA PRVO STRAN<<