SESTAVA ZRAKA: | # dušik (N) -78,08% |
# kisik (O) - 20,95 % | |
# žlahtni plini - 0,93 % | |
# ogljikov dioksid - (CO2) 0,03% | |
# in ostali plini |
Zrak sestavljajo plini, ki obdajajo zemeljsko skorjo, ki jih imenujemo tudi ATMOSFERA. Atmosfero delimo na podlagi temperature na 4 področja. Ta področja so : TROPOSFERA, STRATOSFERA, MEZOSFERA in TERMOSFERA.
TROPOSFERA
Troposfera je najbljižje zemljinemu površju. Tu se odvija tudi
največ vremenskih pojavov. Temperatura v troposferi se z
razdaljo od zemeljske površine niža do -55 stopinj Celzija.
Debelina troposfere je različna in se giblje od 9 km na polarnih
območjih, do 16 km v tropskem pasu.
STRATOSFERA
Tu se temperatura skoraj ne spreminja do višine 20 km. Od tu
navzgor pa narašča do vrha plasti, do višine 50 km, do
temperature -10 stopinj Celzija.
Vzrok za naraščanje temperature je prisotnost ozona, ki vsrka
ultra vijolično sevanje Sonca in tako ščiti življenje na
Zemlji.
MEZOSFERA
Temperatura tu zopet pada do vrha plasti, do višine 80 km nad
Zemljo.
TERMOSFERA
Tu temperatura zopet narašča. Termosfera se navzven rasteza na
tisoče kilometrov in se tako prepleta z medplanetarnim prostorom.
V višini med 80 in 400 km so atomi kisika električno nabiti -
ionizirani. To plast imenujemo IONOSFERA. Ionosfera odbija
radijske valove in zato omogoča širok spekter komunikacij.
Sestava atmosfere je do višine 100 km enaka, vendar tlak močno pada, tako da so absolutne količine posameznih sestavin atmosfere že v višjih plasteh stratosfere zanemarljivo majhne.
Zrak vsebuje spremenljive
količine vodne pare, trdne delce (prah) in različne pline, ki
so posledica človekove dejavnosti. Med temi plini so na prvem
mestu žveplov dioksid, dušikovi oksidi in različni
ogljikovodiki ter njihovi derivati.
Zrak, oziroma nekatere njegove sestavine, so nujno potrebne za življenje
na Zemlji. Kisik sodeluje pri procesih dihanja živih bitij in
pri razkroju odmrlih organizmov. Dušik se v naravi ob pomoči
bakterij v zemlji pretvarja v dušikove spojine, ki jih rastline
uporabljajo kot vir dušika za rast. Del dušika se od
razelektritvah v atmosferi oksidira do dušikovih spojin, ki
potem prehajajo v zemljo.